V vseh zgodovinskih obdobjih in v vseh kulturah obstajajo in so obstajale osebe, ki čutijo, da ne pripadajo spolu, ki jim je bil določen ob rojstvu. Kljub temu, predvsem zaradi družbenih pričakovanj in predsodkov, večina ostaja ukleščena v “napačnem” telesu, kar jim, kot pripovedujejo, povzroča trpljenje, nesvobodo, nemoč, duševne stiske.
Povedati družini, prijateljem, sodelavcem, da nisi več ženska, ampak moški in obratno. Razkriti, da se spol, ki so ti ga določili ob rojstvu, ne ujema s tem, kako se vidiš sam in kako čutiš, je zagotovo najtežji korak v življenju transspolne osebe. Tveganje je veliko, največkrat naletijo na odpor in nerazumevanje okolice, tu je lahko še izguba službe, doma, stikov z najbližjimi.
Vedno več je transspolnih oseb, ki se odločijo za tako imenovano tranzicijo – spremembo označbe spola. Nekateri se zadovoljijo s prilagoditvijo izgleda, obleke, spremebo dokumentov. Kdor poseže po radikalnih posegih, pa potrebuje pomoč kirurgije.
Pogovor z mag. Lio Bordon in genitalnim kirurgom Milošem Petrovićem, dr.med.